Preskoči na vsebino


ŽUPNIJSKI LIST SV. ANDRAŽ V HALOZAH - oktober 2017

Dragi farani!

Pred tremi tedni, ko je bila moja nova služba župnika med vami vsa še »v povojih«, sem vam namenil pismo in ga je župnik Edi objavil v njegovem zadnjem župnijskem listu v »stari« župniji. Po omenjenih treh tednih sva vsak v svoji - novi župniji in za farane pripravljava vsak svoj novi in prvi župnijski list. Pri vas se ni veliko spremenilo. Mladi rod v šoli, eni v službah, nekateri pri kmečkih opravilih, v prostem času pa tudi vsak po svoje. V najinem življenju je teh sprememb bilo nekoliko več. Spoznati in navadite se želiva na veliko novih ljudi in skupaj z vsemi vami graditi božje kraljestvo. Ali se to sliši preveč šablonsko in naučeno, morda premalo prepričljivo?!  Površno gledano bi odgovor res lahko bil pritrdilen, če pa se v povedano nekoliko bolj poglobimo, bomo skupaj – vi in midva – lahko vzkliknili z apostolom Pavlom: »Ne oziram se na to, kar je za menoj, ampak na to, kar je pred menoj, kako bi ugajal Gospodu.«

Ni pomotoma, da pišem v dvojini, saj sva z Edijem oba na istem – župnika na novih župnijah in oba si prizadevava za isto stvar, to je, da bi v živem občestvu častili živega Boga, ga čutili v svojih srcih in v občestvu. Ker pa smo ljudje različni, si tudi midva za to različno prizadevava – Edi na Koroškem, jaz pa v Leskovcu. No, pa smo tam; ne, tu pri sv. Andražu smo. Zato pa torej ne več v dvojini, ampak v množini – skupaj z vsemi vami, dragi farani! Posebnost nas kristjanov je prav v tem, da se v skupnosti uresničujemo kot kristjani in v skupnosti gradimo živo občestvo.

Kako prav in lepo je, če se to uresničuje najprej po naših družinah! Po družinski molitvi (oktober – mesec rožnega venca, vsaj desetka) in po medsebojni ljubezni, ki si jo lahko izkazujemo na toliko različnih načinov; zakonci med seboj in v odnosu do otrok, do naših ostarelih in bolnih faranov,… To občestvo pa se na viden način najlepše uresničuje pri nedeljski in praznični sv. maši, toliko bolj, v kolikor lepšem številu se zbiramo ter z molitvijo in petjem zbrano sodelujemo.  Ni odveč, če vam glede tega zaupam svoje prve vtise: lepi so, ker se mi zdi, da nas je iz nedelje v nedeljo več. Zdi pa se mi tudi, da bi nas lahko bilo – upam, da nas tudi bo še več. Že okoliščine, v katerih smo se znašli (samo ena nedeljska maša) nas k temu nagovarjajo. Lepo je slišati, ko včasih kdo zatrdi: zame ni nedelje oz. praznika, če ne grem k maši.

Naj bo dovolj, dragi farani! Ko se bomo še bolj spoznali, bomo gotovo našli še več spodbud za to, da bo nedelja prava le, ko/če bo posvečena tudi z nedeljsko mašo.

p. Jože Petek, župnik

I z   ž i v l j e n j a   ž u p n i j e

  • pri nedeljski maši veroukarji dobijo liturgične listke, ki jih lepijo v veroučne zvezke. Z njimi jih želimo spodbuditi k bolj rednemu obisku nedeljske sv. maše. Ponekod župniki pričakujejo od prvoobhajancev in birmancev vsaj 25 listkov. Zakaj tudi pri nas ne bi bilo tako?!
  • v župniji se je izkristalizirala želja, da bi tudi otroci in mladi prepevali pri maši. V nastajanju je otroški zborček, zato otroke vabimo k sodelovanju. Prijave že zbiramo. Radi bi bili, da bi prvo oz. ustanovno srečanje bilo že kmalu.
  • to, kar je hrana za telo, je molitev za dušo. Zelo lepo je, kadar pred vsako mašo izpostavimo Najsvetejše in molimo. Oblikovali bi radi moliteveno skupino, ki bi mesečno (na prvi četrtek, petek ali soboto) eno uro molila pred Najsvetejšim. Molitvenih namenov je veliko: za duhovne poklice; za mir v svetu; za moralni prerod, mir in spravo v naši družbi… več konkretnega morda že v naslednjem župnijskem listu.
  • na srečanju ŽPSa in ključarjev (15. 9. 2017) smo ob vsem drugem spregovorili tudi o prispevku veroukarjev za potrebe župnije. Zakaj je to potrebno, kje se bo prispevek poznal in še morebitni drugi pomisleki – o vsem  tem bodo veroukarji v novembru prejeli pismo.
  • oktober / mesec rožnega venca. Kamenček do kamenčka… zrno do zrna… velikokrat se podoba rodi šele takrat, ko se združijo številni manjši delci. Tako je tudi pri molitvi rožnega venca. Mesecu, ki je pred nami, dajmo priložnost, da nas molitev rožnega venca še na poseben način poveže med seboj. Spletajmo venec molitve Mariji v čast in vsakomur izmed nas v prošnjo za vsakodnevno Božjo pomoč.
  • misijonska nedelja, 22. X. – v oktobru se na poseben način spominjamo oddaljenih dežel, v katerih delujejo naši misijonarji. Pri svojem delu z ljudmi se srečujejo z najrazličnejšimi jeziki, kulturami in načini življenja. Povezuje jih iskrena ljubezen, ki prihaja od Boga, ki nam je pripravljen stati ob strani vsak trenutek našega življenja. Z misijonsko nabirko jih bomo tudi mi podprli pri njihovem delu in poslanstvu.

Odgovarja: p. Jože Petek, župnik
e-naslov: joze.petek@rkc.si , telefon: 031 338 191




Print Friendly and PDF