Preskoči na vsebino


ŽUPNIJSKI LIST SV. ANDRAŽ V HALOZAH - februar 2018

Spoštovani farani!
Komaj smo pospravili jaslice in se poslovili od božičnega časa, je že pred nami novo »močno« obdobje – postni čas. Za nas kristjane se namreč s pepelnično sredo začne čas posebne priprave na globlje doživetje skrivnosti Kristusovega vstajenja. Bogoslužje tega časa pripravlja na obhajanje velikonočne skrivnosti tako katehumene kakor vernike. Katehumeni so tisti odrasli, ki se prav v času pred veliko nočjo intenzivno pripravljajo na prejem krsta, birme in evharistije, ki jih bodo prejeli pri velikonočni vigiliji (obredi na veliko soboto zvečer). Že krščeni se v postnem času spominjamo svojega krsta in ugotavljamo, kako v vsakdanjem življenju izpolnjujemo svoje krstne obljube, torej kako živimo kot kristjani.
Pravilnega razumevanja posta se pravzaprav naučimo v naravi, saj je postni čas vgrajen vanjo. To je zima. Zimsko pomanjkanje omogoča bitjem, ki žive v naravi, temeljito očiščenje organizma, kar je zdrava priprava na aktivno življenje, ki se prične spomladi. Krščanska vera poleg drugih zdravih življenjskih načel poudarja tudi pomen zmernosti v prehrani – pomen posta.
Danes ga večina ljudi pojmuje kot očiščevanje telesa in duha po praznovanju in pretiranem uživanju hrane in pijače, nekako tako: v postnem času se postim, potem pa spet lahko uživam v polni meri in jem po mili volji. To pa ni najbolj v skladu z naravnimi in krščanskimi načeli o odnosu do hrane. Zato je post določen način življenja, ki nikakor ni vezan izključno na čas pred veliko nočjo. Glavno načelo krščanskega življenja je tako zmernost, ki pomeni naravno, preprosto življenje, povezano z naravo in njenim življenjskim ritmom. To je zmernost v željah po udobju, zmernost v obvladovanju in izkoriščanju narave in nenazadnje zmernost v prehrani. Taka zmernost je eno osnovnih naravnih in krščanskih načel, je temelj duhovnega in telesnega zdravja in zdravja našega okolja. Zato je post (zmernost) tudi skladnost s stvarstvom in z Bogom.
V Cerkvi pa imamo glede spokornosti nekaj skupnih postnih dni in ti so: vsi petki v letu, še posebej pa seveda petki v postnem času in ves postni čas. Za petke Cerkev določa post v obliki zdržka od mesa. Strogi post – ko jemo manj kot sicer in se zdržimo mesa – pa je samo še dvakrat v letu, na pepelnico in na veliki petek.
Ob vsem tem nas tudi slovenska Karitas vabi, da se v konkretnem-postnem času posvetimo spokornim vajam in jo podpremo v njenih prizadevanjih za lajšanje gorja pri nas in v svetu. Naš-slovenski človek se na ta povabila ves čas dobro odziva; pred vsemi nami pa je zopet obdobje, ko se bomo vsega tega lahko intenzivneje spominjali in vsak ga bo imel priložnost preživeti v soglasju s svojim lastnim prepričanjem. Da bi le po besedah apostola »obrodili vreden sad pokore«.

p. Jože

iz življenja župnije, iz življenja župnije, iz življenja………….
Odmev na blagoslov domov in družin – omenjeni blagoslov je gotovo eno tistih župnikovih opravil, pri katerem najbolj začuti utrip župnije oz. župnijskega-verskega življenja. Še posebej, če le-tega v zadostni meri še ne pozna, kot je to v našem primeru (seveda zaradi župnikovega prekratkega življenja na župniji in z njo). Kljub temu pa blagoslov ni minil brez nekaterih spoznanj. Povsod je bilo vse, kar je potrebno za blagoslov, lepo pripravljeno. To priča, da si blagoslov dom in družina želita. Priča tudi, kar sem prav tako lepo doživljal, da sem bil kot župnik povsod dobrodošel. Iskrena hvala za to, tudi za dar, ki ste mi ga pri blagoslovu namenili. Vsakemu, ki sprašuje, kako je pri sv. Andražu, povem, da tu živijo Haložani, ki so plemeniti ljudje. Trdo življenje, kakršno je pred leti še veliko bolj bilo in življenje iz naše vere človeka naredita takšnega; hvala Bogu, da ste takšni tudi ostali. Ko sem hodil po župniji, sem si želel (seveda si po opravljenem blagoslovu še vedno želim), da bi se to nekoliko bolj poznalo še na sakralnih objektih »na terenu«.
imam nekatere kapelice (Velika Varnica,…), ki močno vpijejo po obnovi in so čudovite priče vernosti naših prednikov. Upam, da bomo v prihodnje tudi za to našli primerno rešitev. Po končanem blagoslovu pa še samo to: se že oziram na levo stran glavne ceste Videm-Cvetlin in se veselim tudi teh obiskov, čeprav bomo na to počakali še skoraj leto dni.
Stolnina – naša župnija sv. Andraža spada med tiste redke, ki so ohranile stolnino (sedežnino). Ker smo med redkimi, to vsako leto v mesecu prosincu (jan.), ko jo »pobiramo«, dvigne precej prahu. Prav v tistih dneh smo imeli v župniji hkrati blagoslov domov in družin in je to vprašanje večkrat bilo tema naših pogovorov. Argumentov za in proti temu ni manjkalo. Vsekakor vprašanje, ki se mu bomo tudi na seji ŽPSa in ključarjev morali posvetiti.
Birma in prvo sv. obhajilo – tema dvema zakramentoma v življenju župnije radi dajemo večjo težo, ker ob krstu spadata med zakramente uvajanja v krščansko življenje. Glede terminov (predvsem birme) smo se nekoliko usklajevali in na koncu tudi to rešili. Birmo bomo imeli v soboto, 5. maja, prvo sv. obhajilo pa v nedeljo, 27. maja, oboje ob 10h.


Odgovarja: p. Jože Petek, župnik
e-naslov: joze.petek@rkc.si , telefon: 031 338 191




Print Friendly and PDF